Kaj moramo vedeti o Slovenski planinski poti?
-
Dolga je 617,4 kilometrov,
-
prične se v Radvanju pri Mariboru in konča na Debelem rtiču,
-
označena je z rdečo-belo Knafelčevo markacijo in s številko 1 ob njej,
-
ima 80 kontrolnih točk,
-
povezuje 55 planinskih koč,
-
povzpne se na 35 planinskih vrhov,
-
razdeljena je na 43 etap,
-
48 planinskih društev je skrbnikov poti,
-
povezuje pet slovenskih mest in pet večjih krajev,
-
višinska razlika je okoli 37.300 metrov vzpona in 37.600 metrov spusta,
-
povprečen hodec zanjo potrebuje 37 dn
1
Lovrenška jezera
Jezera, ki so po ljudskem izročilu dolgo dajala zavetje povodnemu možu Jezerniku, ki naj bi jih prav tako ustvaril, ležijo na Pohorju v povirju Radoljne, Mislinje in Velke na šotnem barju, ki je nastalo pred 6.000 leti in ima do 290 centimetrov globoko segajočo šoto. Je največje slovensko barje in del gozdnega rezervata Lovrenška jezera, ki se razprostira na površini 22 hektarov. Rezervat je del velikega pohorskega gozdnega rezervata, ki meri kar 522 hektarov. Kotanje, ki so oblikovale jezerca, segajo v globino do 1,2 metra. Ne napaja jih podtalnica, temveč zgolj deževnica. Tipično rastlinje, odvisno od padavinske vode, predstavljata šotni mah in barjansko ruševje. Poglavitna rastlina šotni mah je zanimiva tudi zato, ker navzgor nenehno tvori mlade poganjke, medtem ko se njeni spodnji deli postopoma spreminjajo v šoto. Ob jezerih rastejo še druge za visoko barje značilne rastline, kot sta rožmarinka in mesojeda okroglolistna rosika, ki se hrani z manjšimi žuželkami, ujetimi na lepljive laske njenih listov. Sprehajalce med Lovrenška jezera vodi urejena in utrjena pot, barjansko pokrajino pa si lahko ogledajo tudi z razglednega stolpa ob najvišje ležečem jezercu.
Črni vrh
Na valovitem Pohorju ni izrazitih vrhov. Že bežen sprehod po zemljevidu pa nam razkrije, da je na njem vse polno vzpetin, ki imajo v imenu besedico vrh. Najbolj znani so Kremžarjev vrh, Jezerski vrh, Klopni vrh, Žigartov vrh in Črni vrh (1543 m), ki je najvišja točka tega šestdeset kilometrov dolgega hribovja med Mariborom in Dravogradom. Mislinjska dolina je že od nekdaj pomembna prometna pot. V rimskih časih je skozi njo peljala cesta od Celeje do Virunuma na Gosposvetskem polju, leta 1899 so po njej položili železniške tire (progo med Velenjem in Dravogradom so ukinili leta 1968). V Mislinji so leta 1724 začele delovati velike fužine, ki so prišle čez tri desetletja v roke rodbine Zois in sredi 19. stoletja izgubile tekmo s Štorami. Po prihodu vlaka se je razmahnila trgovina z lesom. Veleposestnik Arthur Perger je v začetku prejšnjega stoletja zgradil vrsto lesnih obratov, v Mislinjskem jarku pa znamenito, dobrih devet kilometrov dolgo ozkotirno gozdno železnico. Mislinja z okolico skriva še veliko drugih zanimivosti, mitov in legend in mednje zagotovo sodi velikan Volvel.
