HRANA (na samooskrbnih ultra tekih)

Glikogen, ki ga imamo shranjenega v mišicah in jetrih in ga je pribliožno za 2.200 kalorij (odvisno od različnih faktorjev), nam bo zadostoval kvečjemu za tri do štiri ure srednje do visokointenzivne vadbe ali tekme, ob dodajanju sladkorjev v obliki gelov, čokoladic, in napitkov, ki so jim dodani sladkorji seveda. Če pa bo telo v akciji dalj časa, pa mu treba vsekakor ponuditi takšno hrano, ki jo naš želodec dobro prenaša, nam je okusna in jo imamo radi. Pogoj pa je seveda še ta, da ni hitro pokvarljiva in da zavzame čim manj prostora v že tako ali tako (pre)napolnjenem nahrbtniku. Kar se tiče teže ima ta kar trojni pomen. Hrana ne sme biti “težko” prebavljiva, da nam ne bi za dalj časa obležala v želodcu in bi organizem posledično porabil veliko energije za njeno prebavo. Pa tudi drugače ne sme biti pretežka, saj vsak dodaten gram bistveno pripomore k skupni teži celotnega nahrbtnika. Je pa dobro da je “težka” po svoji kaloričnosti, saj je poraba energije na takšnih preizkušnjah enormna. Zato je dobro kombinirati športno prehrano s pravo hrano, ki naj bo čimbolj raznovrstna, v kolikor nam to pogoji seveda omogočajo.

SENDVIČI

Sam se navadno založim z doma narejenimi sendviči, Kruh (toast) na eni strani namažem z ghee in kokosovim maslom, na drugi pa z arašidovim. Jedro oz. glavnina sendviča je rezina pršuta, rezina suhe slanine – pancete, rezina poltrdega polnomastnega sira, na trakce narezana kisla kumarica in na kolobarje narezane olive. Tako pripravljene sendviče prerežem vzdolžno, da dobim ožje trakove, ki jih s strojčkom vakumsko zapakiram in “zavarim” v malenkost debelejše PVC vrečke. Pojem približno 1 sendvič na 45 do 60 min aktivnosti.

TORTILJE

Podobno kot sendviče, si pripravim tudi tortilje. Navadno kupim že pripravljene tortilje iz koruzne moke. Da se lažje zvijejo in razvijejo boljši okus, jih je dobro predhodno na obeh straneh malenkost popeči. To naredimo v dovolj veliki teflonski ponvi, kjer zadostuje že kapljica olja, da se tortilja ne bo sprijela na njeno dno. Nadev, ki si ga pripravim doma je navadno sestavljen iz popečenih koščkov piščančjega in puranjega mesa. Lahko bi uporabili tudi kakšen kos ribe brez kosti, saj so vse naštete vrste mesa lahko prebavljive ter bogate z beljakovinami in maščobami. Koščke mesa pečem na ghee maslu ali kokosovem olju, dodam pa mu sol, na koščke narezane in popražene mandlje, v slanici vloženo mlado zrnje koruze, ter na koščke narezano poljubno zelenjavo (por, paprika, paradižnik…), ki pa je ne sme biti preveč. Preden, še toplo tortiljo obložim z nadevom, njene robove potrosim z naribanim sirom. Ta bo pomagal zvito tortiljo držati skupaj. Če gre za enodnevno tekmo ali daljši trening, lahko sredico tortilje na tanko namažemo še s kislo smetano, majonezo, gorčico, paradižnikovo pasto ali drugo poljubno omako oz. namazom, ki nam je všeč. Če gre za več kot 24 ur trajajočo aktivnost pa to ni priporočljivo, saj se lahko kaj od naštetega pokvari in tako ostanemo brez “goriva” ali pa si celo zastrupimo želodec. Ko tortiljo obložim z nadevom, njen levi in desni robu zapognem navznoter, preko nadeva, da mi ta kasneje ne bo padal ven in jo tesno zavijem. Toplota bo povzročila, da se bo sir stopil in tortiljo “zalepil”. Ko se bo ohladila, pa bo takšno obliko tudi zadržala. Hladne tortilje na sredini prerežem in jih tako kot sendviče vakumsko zapakiram ter “zavarim” v malenkost debelejše PVC vrečke. Pojem približno 1 tortiljo (ali sendvič) na 45 do 60 min aktivnosti.

BEEF JERKY IN PEMMICAN

Hitra regeneracija z naravno beljakovinsko “bombo”

Kot odličen prigrizek, ki zasede zelo malo prostora in je izredno hranljiv, se je izkazal Beef Jerky. Prava koncentrirana mešanica maščob ter beljakovin pa je tudi Pemmican. Staroselci iz imperija Inca, so si za zlate rezerve navadno pripravljali meso alpak in lam. Odstranili so kosti in maščobo, meso razrezali na tanke rezine, jih z lesenimi kiji sploščili ter natrli s soljo. Nato so ga dlje časa na posebnih lesenih rešetkah sušili na soncu ali dimili ob ognju. In tako je nastal prvi Beef Jerky. Tudi severnoameriški Indijanci iz plemena Cree so razvili podoben izdelek. Le da z imenom Pemmican, ki pomeni “prihaja iz maščobe”. Njihovo različico namreč sestavlja prav koncentrirana mešanica maščob ter beljakovin velikih živali kot so bizoni, elke (vapite), deer ali jeleni. Njihovo meso so prav tako razrezali na tanke rezine in sušili na počasnem ognju ali na vročem soncu, dokler ni bilo trdo in krhko. S kamni so ga nato še raztolkli v zelo majhne koščke in jih pomešali z raztopljenimi maščobami, ki so jim dodali razpoložljive specifične sestavine. Predvsem brusnice in jagodičje saskatoon, sušene ter zdrobljene v prah. Rezultat? Dragocena, kalorična, gosta mešanica, z visoko vsebnostjo maščob.

OREŠČKI

Tudi različni oreščki in semena, kot so brazilski oreški, mandlji, makadamija, pinjole, pistacije, indijski, lešniki, bučna in sončnična semena, amerški in navadni orehi so zelo hranljiv prigrizek, ki zavzame malo prostora in se ne kvari. Oreški in semena imajo mnogo različnih koristnih hranil. Med njimi so zame najpomembnejše zdrave maščobe in vlaknine. Vsebujejo pa še veliko vitamina E, folatov in mineralov (kalcij, kalij, magnezij…), delujejo pa tudi antioksidantno. Vsak orešček in seme ima malo drugačno sestavo, zato je dobro, če si pripravite mešanico, ki jo shranite v majhne paketke. Oreškom lahko primešate tudi koščke suhega sadja, rozine…

DRUGO

Zlati standard so seveda še vedno banane. Pri nakupu bodite pozorni, da so čimbolj nezrele, še rahlo zelenkaste. Najbolje, da jih prerežete na pol in jih zavijete v folijo. Suhi piškot, ki se bo “slučajno” znašel med zlato rezervo, bo več kot dobrdošel prigrizek. Tudi mleko v prahu, ki mu dodamo vodo in (recovery) beljakovinski napitek v prahu se bo izkazal za “čudežni napoj”, ko nam bo šlo “za nohte”. Meni je zelo hranljivo in dobro tudi kokosovo maslo, ki ga lahko uporabimo na različne načine. Njegova edina težava je, da glede na temperaturo spreminja svoja agregatna stanja. Zato ga je dobro doma razrezati na majhne kocke, ki jih “zavarimo” v malenkost debelejše PVC vrečke. Če imamo možnost priti do vroče vode, si lahko pomagamo z okusnimi obroki dehidrirane hrana, ki jo že vrsto let uspešno uporabljajo alpinisti. Njena uporaba je preprosta, hranilnost relativno visoka (približno 500 kalorij na porcijo), malo tehta (okoli 100 g) in zavzame malo prostora. Na tržišču je dokaj pestra in cenovno ugodna ponudba različnih vrst dehidrirane hrane, ki jo lahko kupimo bodisi preko spleta ali v specializiranih trgovinah za pohodnike in alpiniste.