Piti ali ne biti, to je sedaj vprašanje

Dehidracija, minerali, elektroliti, športni napitki in še kaj

Še posebej v vročih poletnih dnevih nas razni oglasi, članki in novice informirajo o tem, kako zelo pomembno je piti tekočino. Da je najboljša voda, ki jo je treba popiti do tri litre na dan. Japonci, ki so znani po svoji dolgoživosti, popijejo svoj prvi kozarec vode že zjutraj na tešče in veliko ljudi res verjame kvaziznanstvenim nasvetom, da je treba piti po urniku in to vsaj osem kozarcev dnevno. Tudi rekreativni športniki ne gredo več nikamor brez svoje obvezne »flaške« in količina tekočine, ki jo nekateri popijejo med vadbo (pre)močno presega količino izločenega znoja. Po podatkih iz časopisa Medicine & Science ter Sports & Exercise nekateri rekreativni tekači spijejo celo šest ali sedem litrov tekočine med tekom na 42 kilometrov, medtem ko najboljši atleti spijejo največ dva. “V vseh tekmah in športih,” pravi dr. Timoty Noakes, profesor znanosti o športu in vadbi na Univerzi Cape Town v Južni Afriki, ter vpliven in ploden avtor na področju znanosti o pravilni hidrataciji telesa, “so najbolj dehidrirani zmeraj zmagovalci.”

Skozi milijone let je voda izgubila svojo »moč«

Med vsemi je voda res najoptimalnejša tekočinami za gašenje žeje, vendar že dolgo več ne vsebuje zadostne količine vseh mineralov v koloidni obliki in anionskega vodika, kar je značilnost tekočin v živih organizmih. Prav tako je skozi stotine milijonov let voda v morjih, rekah in jezerih postala oksidirana. Zaradi bioloških, kemičnih in fizičnih posegov človeka v naravo je njena kakovost veliko slabša. Danes govorimo o onesnaženi oz. mrtvi vodi in le medcelična tekočina v živih bitjih nosi še ostanke antioksidatskega pramorja. Organizmi so ga tako v borbi za preživetje preko fotosinteze ohranili skozi tisočletja vse do danes. V našem telesu je v celični zgradbi približno 26,5 litrov, v medceličnih tkivih približno 12 in v krvi 3,5 litra vode. Vsa ta količina omogoča normalno presnovo, razgradnjo beljakovin v aminokisline, maščob v manjše maščobne kisline ter učinkovito rabo tako pridobljenih snovi. Praviloma žive vode, ki je po sestavi in lastnostih podobna vodi v našem zdravem telesu in ima sposobnosti, ki jih je pitna voda nekoč imela v naravni obliki, dandanes skorajda ne najdemo več.

Preveč vode je (lahko) premalo elektrolitov

V človeškem telesu pa igrajo zelo pomembno vlogo tudi elektroliti, ki s svojimi lastnostmi in predvsem z električnim nabojem omogočajo mnoge kemične interakcije. Elektroliti so minerali prisotni v krvi in drugih telesnih tekočinah. V vodi se raztopijo na električno nabite ione in le ti poskrbijo, da vse reakcije v človeškem organizmu potekajo usklajeno in brez zapletov. Prav tako regulirajo vsebnost vode v telesu, presnovo in dihanje celic, omogočajo prenos živčnih impulzov, zagotavljajo reprodukcijo in rast organizma ter mnogo več. Zato je ohranjanje dobrega ravnotežja elektrolitov bistvenega pomena za vaše zdravje. Elektroliti se iz telesa izgubljajo predvsem s potenjem uriniranjem in odvajanjem blata, zato jih je treba nadomestiti s tekočino in s hrano. Od vseh živil in tekočin je le voda tista, ki elektrolitov ne vsebuje. Zato s pitjem čiste vode sicer nadomestimo tekočino toda hkrati iz telesa »izpiramo« elektrolite. Tako so že pred leti pod blagovno znamko Gatorade izstrelili na tržišče prvo pijačo z elektroliti, ki še danes velja kot sinonim športnega napitka za nadomeščanje izgubljenih elektrolitov in posledično omogoči boljše delovanje organizma. Žal pa temu ni tako saj tako Gatorade, kot večina drugih športnih napitkov, ki se oglašujejo kot izotonični oz. napitki z elektroliti, vsebuje tudi veliko škodljivih sestavin. Zaradi ekonomičnosti proizvodnje so elektroliti v teh pijačah iz rafinirane soli, sintetičnega natrijevega citrata in monokalijevega fosfata. Vsebujejo še polno drugih nezdravih stvari, kot so umetna barvila, modificirani koruzni škrob in veliko preveč sladkorja.

Elektroliti – tako majhni, a ključnega pomena. Voda ni zgolj tekočina brez barve, vonja in okusa.

Najpomembnejši elektroliti pri dehidraciji

Najpomembnejši mineralni elektroliti, ki se izločajo s potenjem so natrij, kalij in magnezij. Med naštetimi ima posebno vlogo magnezij, ki je skupaj s kalcijem potreben za čvrste kosti in zobovje. Vključen je tudi v več kot 300 bioloških procesov vključno s proizvodnjo energije in sintezo beljakovin. Magnezij je mineral, ki je nujen za pravilno delovanje živčevja in mišic, športnikom pa pomaga pri povečevanju količine energije in vzdržljivosti. Tudi natrij je zelo pomemben in sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka in volumna krvi ter ustrezno delovanje mišic in živčevja. Seveda pa je od pomembnih mineralov treba izpostaviti še kalij, ki je skrbi za ustrezno delovanje mišic in živčevja, pripomore pa tudi k hitrejši absorpciji hranil v celice ter izločanje odpadnih snovi. Po »sveti trojici mineralov« sledijo še kalcij, ki je osnovni sestavni del kosti in zob, za svoje normalno delovanje pa ga potrebujejo tudi srce, živčevje in sistem za strjevanje krvi. Klorid pomaga ohranjati ravnovesje tekočine znotraj in zunaj celic, uravnava volumen krvi, krvni tlak in pH telesnih tekočin. Pomembne pa je seveda tudi fosfor, ki je prisoten v vsaki celici, največ pa ga je v kosteh in zobeh. Telo ga potrebuje tudi za filtriranje odpadnih snovi v ledvicah, za rast, ohranjanje in obnovo tkiva in celic, gradnjo kosti in zob, ohranjanje srčnega utripa itd. Za športnike pa je koristen tudi za to, ker pomaga zmanjševati bolečine v mišicah po vadbi.

Elektroliti in šport

Mnogi so prepričani, da naj bi dodatno vnašanje magnezija in natrija preprečevalo mišične krče, do katerih pride med daljšo in intenzivnejšo aktivnostjo. Toda znanstveniki si glede tega niso enotni. V primeru hiponatremije (zmanjšanje plazemske koncentracije natrija) je sicer res bolje uživati t.i. športne napitke kot navadno vodo, saj se s tem zmanjša možnost pretiranega upada natrija v telesu. Toda večinoma športnih napitkov ima nižjo koncentracijo natrija kot znoj in zato je lahko pretirano uživanje le teh ravno tako problematično kot pitje prevelikih količin čiste vode. Prav tako ni dokazov, da bi za nastanek krčev bilo krivo pomanjkanje elektrolitov v telesu ali dehidracija, saj le ti nastanejo veliko prej in sicer med zelo dolgo ali intenzivno vadbo in še to pri posameznikih, ki so že sicer nagnjeni k tovrstnim težavam. Pri njih bo uživanje tekočine in soli med daljšimi aktivnostmi vsekakor vplivalo na zapoznel pojav krčev, kar je pokazala tudi študija univerze v Severni Karolini. Ugotovili so namreč, da lahko športniki s tovrstnimi težavami ob uživanju napitkov z dodanimi mineralnimi elektroliti opravijo kar dvakrat daljši trening. Strokovnjaki še pravijo, da športni in drugi pripravki z dodanimi elektroliti zdravju ne škodijo, njihov pozitivni učinek pa mora preizkusiti vsak pri sebi. Če torej menite, da so vam v pomoč, jih le uživajte. Veliko časa je kokosova voda veljala za naravno pijačo, ki dobro nadomešča elektrolite. To deloma drži, a v toplem vremenu in po intenzivni ali dolgotrajni vadbi vam pol litra kokosove vode, ki v povprečju zagotovi dnevne potrebe po kaliju, ne bo dovolj. Zaužili boste še velike količine nepotrebnega sladkorja in konec koncev kokosova voda ne sodi ravno med poceni pijače.

Avtor članka: Robert Kereži

vir: www.ultrarobert.si